PomočPomoč   IščiIšči   ČlaniČlani   SkupineSkupine   Registriraj seRegistracija   Tvoj profilProfil   Zas. sporočilaZas. sporočila   PrijavaPrijava 
Rally Magazin Forum Seznam forumov -> Rally kotiček

Marketing v slo. rallyju

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo


Ragnotti
Državni prvak v diviziji XXI

Prispevkov: 84

PrispevekObjavljeno: 22.06.2006. 07:39:31    Naslov sporočila: Marketing v slo. rallyju Odgovori s citatom
Pred časom (mislim da okrog helle) je bil v avtomaniji zame en ful zanimiv članek o marketingu v našem rallyju. kako da je stvar z odličnimi dirkalniki mal napihnjena, ker jih ne podpirajo sponzorji, ampak le lastna finančna sredstva. pa bil je intervju z bergantom in tv slo, pa Šustrom, ipd okrog tv pokritosti, ki je slaba. a se da mogoče ta članek dobit, recimo v elektronski obliki še?
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo


joco
20 sekund na brzinc...

Prispevkov: 581
Kraj: Blizu Saturnusa

PrispevekObjavljeno: 22.06.2006. 07:49:10    Naslov sporočila: Re: Marketing v slo. rallyju Odgovori s citatom
Se priporoč##
_________________
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo


GrP
20 sekund na brzinc...

Prispevkov: 491

PrispevekObjavljeno: 22.06.2006. 09:41:16    Naslov sporočila: Re: Marketing v slo. rallyju Odgovori s citatom
Evo, copy+paste ..

marketing v slovenskem avtomobilizmu:
kdo dirka in kdo plača?

pravkar zaključeni hella rally je pokazal na zelo širok kakovostni vrh slovenskega avtomobilističnega športa. skupaj s tujci se je največjega slovenskega rallyja udeležilo preko 120 posadk, lep del teh v novejših in zmogljivih dirkalnikih. zgodba o razvijajočem se državnem prvenstvu pa ima tudi drugo plat: pomanjkanje pokroviteljev z jasnimi strategijami za vlaganja v avtomobilizem, sistemsko neurejene razmere in odsotnost televizije lahko poskrbijo, da bo napihujoči se dirkaški balon kmalu počil.

rally saturnus, ki se zadnji dve leti imenuje hella, je bil vedno ogledalo slovenskega avtomobilističnega športa. ko se je ob progi zbiralo tudi več sto tisoč gledalcev, je rally v osemdesetih preživljal svoje zlato obdobje. po obisku gledalcev se z njim niso mogli primerjati niti znameniti planiški skoki in poleti. a so se stvari spremenile. konec devetdesetih se je avtomobilističnega športa – predvsem zaradi trenj ob žoganju pristojnosti med zvezama amzs in aŠ2005 – prijel slab glas, navkljub občutnem zvišanju prireditev v sloveniji se je število gledalcev in zainteresiranih pokroviteljev manjšalo. svoje danes doda še hierarhija celotne slovenske športne sfere, kjer avtomobilizem životari skoraj na dnu. Že prvi pogled na lestvico financiranja športa z javnim denarjem, ki ga vsako leto ureja fundacija za šport, pove marsikaj o prioritetni listi posameznih športnih panog. argumenti o dosežkih v mednarodnem merilu ne zdržijo tovrstne razporeditve, največ štejejo funkcionarske povezave in tradicija. prav slednje pa avtomobilizem v sloveniji nima, oziroma smo nanjo v slabih dvajsetih letih že pozabili.
svetovna gospodarska recesija je z racionalizacijo stroškov vplivala na vse športe, na avtomobilističnega kot enega najdražjih sploh le še toliko bolj. na prvi in površni pogled se sicer zdi, da je slovenski avtomobilistični šport na te težave imun. vrsta atraktivnih rally vozil, ki smo jih lahko videli na štartu 29. hella rallyja, se iz dirke v dirko podaljšuje in posledično veča konkurenčnost in privlačnost državnega prvenstva. za nameček si dirkači privoščijo najnovejše različice svojih avtomobilov, ki zadovoljujejo spektakla nenasitne navijače. a že nekoliko natančnejši pogled na dirkaški park pove, da je velika večina teh najboljših avtomobilov skoraj v celoti financirana s privatnimi finančnimi sredstvi voznikov ali lastnikov moštva. govora je torej o brezmejni pripadnosti in ne poslovno naravnanim odnosom, ki so v tujini gonilo razvoja in dolgoročnega vzdrževanja visoke ravni najzmogljivejših tekmovalnih razredov. pomanjkanje bogatejših pokroviteljev v slovenskem avtomobilizmu, ki bi vanj vstopali z jasno izraženimi cilji in strategijami, pa ima globoke korenine. ob zdajšnji situaciji se to morda še ne zdi usodnega pomena, a ob pomanjkanju dolgoročno naravnanih projektov je reševanje problematike vselej aktualno.
v vseh športih naj bi sponzorska vlaganja, kot del strateškega komuniciranja, prinašala dobiček in ne izgube. Čeprav je avtomobilizem zelo drag šport, ima svoje prednosti. po opravljenih raziskavah imajo namreč vlaganja v dirkaške projekte nadpovprečno dolgoročne učinke pri ciljni publiki. ta naj bi se ob avtomobilističnih dogodkih še pristneje povezala z oglaševalskimi prijemi različnih blagovnih znamk, kar ob pravilni strategiji vseh vpletenih prinaša dolgoročni dobiček in ne izgube. vsaj v primeru domačega avtošporta pa obstaja tudi past: iskanje ravnovesja med težnjami po vrhunskih športnih programih in majhnostjo slovenskega trga, kar zahteva realen in dosleden pristop.
lansko leto je v slovenski avtomobilizem preko vstopil avstrijski naftni gigant omv, ki svojo javno podobo že tradicionalno vzpostavlja preko športno-avtomobilističnih tekmovanj. tako z lastnim moštvom na svetovnem prvenstvu, kot tudi z nacionalnimi projekti. podprli so državnega prvaka andreja jereba in poleg tega sodelovali še pri vseh domačih rallyjih državnega prvenstva. lik slovenskega avtomobilista so uporabili v televizijskem oglasu in tiskovinah. Če k temu dodamo še aktivnosti jerebovega drugega sopokrovitelja, kranjske save tires, ki je po večjem delu bivše jugoslavije razobesila velike plakate z jerebovim motivom, lahko ugotovimo, da je vendarle tudi v sloveniji zavel veter modernih tržnih prijemov s povezovanjem in poistovetenjem blagovne znamke ter javno znanega športnika. »v družbi omv slovenija pripisujemo avtomobilističnemu športu posebno mesto. podpiranje obetavnih rally voznikov, odkrivanje in prepoznavanje mladih talentov so prizadevanja, ki so bila doslej bogato nagrajena v celotni mednarodni skupini omv, katere del smo. talentirani rally vozniki, v katere smo zaupali in verjeli, se danes pojavljajo v samem vrhu svetovnih rally prvenstev. v sloveniji tako kot sopokrovitelj ponosno stojimo za andrejem jerebom, ki je v lanskem letu osvojil naziv državnega rally prvaka,« pravi dimitrij zadel, direktor omv slovenija, ki obenem dodaja, da prav v vrhunski psihofizični telesni pripravljenosti in brezhibni tehnični opremi, ki sta predpogoj za doseganje vrhunskih rezultatov, prepoznavajo vrednote, katere zasledujejo tudi v lastni poslovni dejavnosti. »ocenjujemo, da je prav avtomobilistični šport tisti medij, s katerim naše osnovno sporočilo in vrednote učinkovito prenašamo širši javnosti,« razloge za dolgoročno prisotnost avstrijskega koncerna še navaja zadel.
ta primer sicer ni povsem osamljen, saj lahko v prvenstvu že opazimo podobne posamične, a zaenkrat še previdnejše poizkuse. postavitev zgolj nalepke na dirkalni avtomobil brez dodatnih marketinških aktivnosti pač ne prinaša pričakovanega rezultata. zakaj torej tovrstnih sodelovanj ne vidimo v večjem številu? Če se postavimo v kožo potencialnega vlagatelja, lahko ugotovimo, da splošna organizacija avtomobilističnega športa enostavno ne omogoča izrazitejšega vzpostavljanja razpoznavnosti posameznih blagovnih znamk (t.i. branding). prvi pogoj za to je namreč dobra medijska pokritost. Že v primeru tiskanih medijev je le-ta komaj zadovoljiva, oziroma z relativno skopo odmerjenim prostorom onemogoča pojavljanje širšega kroga tekmovalcev, povsem nezadovoljiva pa je televizijska pokritost. ta je ključna za uveljavitev in razvoj športne panoge ter oglaševalcem prinaša komaj realni primarni interes, da se odločijo za strateško oglaševalsko akcijo. trud posameznikov – tako dirkačev, kot organizatorjev – je sicer moč zaznati, a to prinaša le kapljo v morje splošnega napredka. »veliko vlogo igra iznajdljivost, volja in seveda na koncu tudi denar,« pravi matjaž korošak, vodja organizacije rallyja v mariboru, ki je lani s televizijsko reportažo prebil nekajletni post tovrstnih televizijskih prispevkov. »verjetno naš avtomobilistični šport še dolgo ne bo tako zanimiv, da bi televizijske postaje za ekskluzivno pokrivanje dirk plačale organizatorjem. danes je treba pripraviti zanimivo prireditev, jo umestiti v televizijski program, a brez pokritja stroškov produkcije ne gre,« lastne izkušnje podaja mariborčan. »potrebno bi bilo organizirati ekipo, ki bi po vzoru podjetja isc iz svetovnega prvenstva skrbela za organizacijo in operativno izvedbo trženja, stikov z mediji in podobno. vsekakor bi bila zanimiva lastna produkcija deset ali petnajstminutnih oddaj, z lastnim reklamnih blokom, ki bi jo delali torej sami in nato nudili televizijam,« še dodaja korošak, ki si torej želi celotne ureditve, glede lastnega rallyja pa je v zaključnih pogovorih, da bo nacionalna televizija reportažo iz mariborske dirke predvajala tudi letos.
razmere je torej treba urediti sistemsko, na nivoju nacionalne krovne organizacije aŠ2005. komercializacija avtomobilističnega športa veleva dobro urejen koledar dirk, ki odraža tržne interese potencialnih vlagateljev, kompaktnejšo javno podobo, dolgoročno zasnovano strategijo večje razpoznavnosti športne panoge ter uveljavitev posamezne športne discipline kot samostojne blagovne znamke. pri aŠ2005 pravijo, da nameravajo temu področju v prihodnje nameniti večjo pozornost, saj dosedanje aktivnosti niso obrodile pravih sadov. ne gre namreč spregledati, da so si nacionalne zveze danes bolje uveljavljenih športov, eksistenco v širšem medijskem področju zagotovile predvsem z lastnim načrtnim delom. morda tudi z reorganizacijo lastnih vrst.
zgoraj omenjena marketinška raziskava namreč daje prednost pojavljanju v avtomobilističnem športu pred klasičnim zakupom oglaševalskega prostora v različnih medijih. to dejstvo bi veljalo izkoristiti oziroma vzpostaviti osnovne pogoje, ki bodo avtomobilistični šport naredili privlačnega za širši krog oglaševalcev in skupaj z bolj profesionalnim delom tekmovalnih moštev (!) ustvarili normalen poslovni odnos. Če bo namreč trenutno napihnjeni dirkaški balon počil, bodo najbolj prikrajšani prav gledalci. ti pa so navsezadnje potrošniki in ciljna publika, zaradi katerih se dirkaški šport sploh lahko vrti.

pogovor - igor e. bergant, tv slovenija
konec osemdesetih smo lahko na nacionalni televiziji spremljali neposredne prenose uvodnih hitrostnih preizkušenj rallyja saturnus, pojavnost avtomobilističnega športa pa se je odtlej na največjih televizijah zmanjšala na skorajda ničelno raven.
»možnosti za boljše pokrivanje avto-moto športov na nacionalni televiziji vsekakor so. v zadnjih letih je bila ena izmed poglavitnih ovir gotovo neenotnost med obema krovnima zvezama. nacionalna televizija ima na področju športa zelo široko opredeljen mandat, športnih panog v sloveniji je veliko, programski čas in finančne možnosti pa sta omejena. zato je logično, da se organizacijska nesoglasja v športni sferi in njihove posledice poznajo na poročanju,« pravi igor bergant, urednik športnega programa pri nacionalni tv slovenija. svoje mesto v športnem programu so si določene športne panoge že uspešno pridobile. jasni cilji ter organiziranost krovne organizacije oz. športnih združenj so bili pri tem nepogrešljivi. samo za primer – lanskega oktobra je združenje 1. slovenske nogometne lige predstavilo projekt produkcije televizijskih prenosov in lastne specializirane oddaje na nacionalni televiziji, ki je bil stroškovno ocenjen na slabih 300 tisoč evrov. cilj je bil jasen – popularizacija lastne športne panoge. »prepričan sem, da je najboljša in najvarnejša pot v pravi smeri naslednja: najprej konsolidacija športne sfere, predvsem na tekmovalnem in organizacijskem področju, kamor, na primer, sodi tudi lastna produkcija reportaž. v prvi fazi bi bilo izjemno pomembno, da bi se želene vsebine pojavljale na najrazličnejših televizijah, tako lokalnih, kot tudi regionalnih in nacionalnih. ob tem bi kazalo izkoristiti tudi druge medije, predvsem internet. skratka, zainteresirane zveze in pokrovitelji bi morali za dolgoročni uspeh bolj odločno investirati v kakovostno pojavnost, predvsem pri ustreznih ciljnih skupinah. na to bi se lahko tudi nacionalna tv hitro odzvala. resnici na ljubo pa je treba povedati, da so argumenti množičnosti, tako pri tekmovalcih, kot tudi gledalcih, pri najrazličnejših športih v sloveniji zelo podobni, realna slika pa je včasih drugačna od pričakovanj,« na temo večje televizijske prisotnosti avtomobilističnega športa še dodaja bergant


pogovor - dagmar Šuster, direktor aŠ2005
neposredno povezana s problematiko je nacionalna krovna organizacija aŠ2005, ki lahko razmere uredi sistemsko in predvsem dolgoročno.
pri aŠ2005 sicer že dalj časa zagovarjajo tezo, da so pomemben del poti do večje medijske odmevnosti in prihoda pokroviteljev, tudi bolje organizirane dirke z evropskim statusom ter dvig kvalitete voznikov. avtomobilistični šport, kot eden najdražjih, pa tudi za dosego te ravni potrebuje velika sredstva. na eni strani imamo nekaj izjemno uspešnih teamov in organizatorjev, ki uspevajo pritegniti sorazmerno pomemben del sponzorskih sredstev. po drugi strani pa večina ni tako uspešna. avtošport v sloveniji gotovo sodi med najožji krog tistih, kjer športniki in njihovi bližnji vlagajo največji del lastnih sredstev za pokritje visokih stroškov. tako ostaja naloga za večjo komercializacijo avto športa tudi poslej ena najpomembnejših nalog aŠ 2005. Še toliko bolj za to, ker je delež sredstev države, občin in fundacije za šport komajda simboličen,« težke razmere priznava direktor aŠ2005 dagmar Šuster, ki se ob samokritiki dotika tudi nezainteresiranih potencialnih partnerjev, ki v avtomobilističnem športu ne vidijo svoje priložnosti. po Šustrovem mnenju si okrog 400 športnikov in 36 prireditev zasluži večjo podporo. a brez pravih pogojev bo to težko doseči, ena najpomembnejših stvari je dobra medijska pokritost, sploh televizijska. »za večjo prisotnost na nacionalni televiziji, ki že zdaj ni zanemarljiva, smo dogovorili več projektov. verjamem, da jih bomo postopoma uresničili. ob nespornem spoznanju, da gre za potencialno izjemno mikavno ponudbo in ob našem zavedanju, da si samo vrhunska kakovost zasluži pozornost tv gledalcev. seveda pa je prav ta segment eden ključnih za večjo komercializacijo avtošporta in s tem za njegov še hitrejši in kakovostnejši razvoj,« pravi Šuster, ki pričakuje tudi večjo vključitev različnih medijskih hiš. »med mediji so razmere zelo različne. nekateri veliko naredijo za informiranost svoje publike in s tem tudi za avto šport. drugi pa malo ali nič. potrebni bodo napori na obeh straneh, če hočemo spremembe na boljše.«
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran


jakaracman
20 sekund na brzinc...

Prispevkov: 584

PrispevekObjavljeno: 23.06.2006. 23:08:53    Naslov sporočila: Re: Marketing v slo. rallyju Odgovori s citatom
Skratka: bergant ve o čem govori, ima nekaj idej, dagmar pa kot ponavadi o teh stvareh nima pojma in potem naklada ...
_________________
L 555 BAT
 
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Rally Magazin Forum Seznam forumov -> Rally kotiček Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Prijava
Uporabniško ime:

Geslo:

Avtomatična prijava

Domov...Nazaj...Na vrh...